OTVORITEV FESTIVALA
ŠTIRJE LETNI ČASI V BUENOS AIRESU
1. 7., ob 20.30, Cerkev sv. Martina
Vstopnina: 15€
Karmen Pečar se je rodila leta 1984 v Ljubljani. Violončelo se je pričela učiti pri petih letih. Leta 2003 je maturirala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru in hkrati diplomirala na Akademiji za glasbo v Zagrebu, kjer je leta 2005 v razredu prof. Valterja Dešpalja tudi magistrirala. Dodatno se je izpopolnjevala pri prof. Reinhardu Latzku na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju.
Karmen Pečar je vzbudila pozornost glasbene javnosti, ko je kot trinajstletna deklica debitirala z orkestrom Slovenske filharmonije ter z njim izvedla Elgarjev koncert za violončelo in orkester.
Leta 2001 je Karmen zmagala na prestižnem čelističnem tekmovanju Dr. Luis Sigall v Čilu (Vina del Mar). Na Evrovizijskem tekmovanju mladih glasbenikov v Berlinu je leta 2002 osvojila 3. nagrado ter leta 2004 še 2. nagrado na mednarodnem tekmovanju Antonio Janigro v Zagrebu.
Karmen je kot solistka nastopila s številnimi orkestri pod vodstvom znanih dirigentov.
Leta 2006 je pri založbi ZKP RTV Slovenija izšla njena prva samostojna zgoščenka z Dvorakovim in Šostakovičevim koncertom za violončelo in orkester. V letu 2011 je izšla tudi avtorska zgoščenka skladatelja Črta Voglarja Sojarja, na kateri Karmen Pečar izvaja več skladateljevih del – med drugim tudi Koncert za violončelo in orkester s Simfoniki RTV Slovenija.
Karmen Pečar je bila več let zaposlena na Akademiji za glasbo v Zagrebu kot asistentka prof. Valterja Dešpalja, trenutno pa je profesorica violončela na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani.
Aleksandar Serdar se je rodil leta 1967 v Beogradu. Leta 1988 je diplomiral na novosadski Umetniški akademiji, leta 1992 zaključil petletni magistrski študij na Konezervatoriju Peabody v Baltimoru, nato pa študij glasbe nadaljeval pri profesorju Sergiu Perticarolu na Akademiji Santa Ceilia v Rimu.
Aleksandar Serdar je dobitnik mnogih nagrad s prestižnih glasbenih tekmovanj (Monza, Carlo Zecchi, Vercelli-Italy, Palm Beach in Cincinnati v ZDA, Arthur Rubinstein v Tel Avivu (4. nagrada).
Aleksandar Serdar je igral v Italiji (Konzervatoriji za glasbo v Milanu, Palermu, Benetkah, Rimu, Bariju, Trentu, Reggii in Torinu), ZDA (dvorana Avery Fisher Hall v Lincolnovem Centru v New Yorku, Cincinnati, Cleveland, Washington DC), Franciji (Paris-Musee d’Orsay, Auditorium du Louvre, Theatre du Chatelet, Nice, Lyon, Orleon, Marseille, Toulouse, in na festivalih kot so La Roque d’Antheron, Sully sur Loire, St. Riquier, Piano Jacobin, Radio France Montpelier), Švici (prestižna dvorana Zurich Tonehalle), Rusiji (festival v Sankt Peterburgu in Moskvi), Izraelu, Romuniji, Bulgariji, Srbiji, Sloveniji ( Ljubljana, Blejski festival, Celje in Gorica), na Hrvaškem (Poletni festival v Zagrebu in Dubrovniku), Braziliji, Peruju, na Portugalskem (Festival v Lizboni Folles Journeaus), v Maroku, Libanonu (Bustani Festival v Bejrutu), na Tajskem, Japonskem, v Kanadi, Luksemburgu, Nemčiji (München, Nürnberg, festival v Hamburg-Schleswig Holstein).
Aleksandar Serdar je sodeloval z mnogimi pomembnimi svetovnimi orkestri kot so: filharmonični orkestri iz Dresdna, Münchna in Bremna, Slovenski filharmonični orkjester, okrester RTV Slovenia, filharmonični orkester iz Sofije, San Joseja, Cincinnati, narodni orkester in Lilla, marodni orkester iz Toulousa, Bograjski filharmonični orkester., Zagrebški filharmoničn I orkester, Atenski filharmonični orkester, simfonični orkester Vancouver Island, filharmonični orkester sanbkt Peterburg, Izraelski komorni orkester,Komorn I orkester Santa Cecilia, Simfonični orkester Haifa, in naslednjimi dirigenti: Marcello Viotti, Erich Kunzel, Leonid Grin, Emil Tabakov, Mendi Rodan, Jean-Claude Casadesus, Milan Natchev, Jeansuk Kahidze, Daniel Raiskin.
Album, ki ga je Aleksandar Serdar izdal pri založbi EMI Classics leta 1998, je zbudil veliko pozornosti v promotorskih in novinarskih krogih. Svoj drugi dvojni album je Alendander izdal decembra 2004 v Luksemburgu.
Za srbsko diskografsko hišo PGP je posnel zgoščenko, na kateri baročne skladbe prepleta s Štirimi letnimi časi Čajkovskega. En album je popolnoma posvetil F. Chopinu.
Od leta 1999 je Aleksandar Serdar redni professor na Glasbeni akademiji v Beogradu (Srbija). Od leta 2016 dela kot gostujoči professor na Akademiji za glasbo v ljubljani. Aleksandar Serdar je tudi redni član žirij na nacionalnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih za klavir.
"Aleksandar Serdar je prodoren glasbenik z bogato domišljijo in osebnostjo” - Gramophone, februar 1999.
.jpg)
Violinist Jernej Brence (roj. 1965) je po študiju violine pri prof. Matiji Tercelju na ljubljanski Srednji glasbeni in baletni šoli nadaljeval študij violine na ljubljanski AG pri prof. Dejanu Bravničarju nato pa še na dunajski Univerzi za glasbo pri prof. Michaelu Frischenschlagerju in Josefu Sivu in ga zaključil l. 1995 z magisterijem. Izpopolnjeval se je pri A. Staaru, M. Russinu, E. Čugajevi in H. Fistru (viola).
L. 1990 je izdal 12 študij in 16 etud za violino solo. Igra solistično in v različnih komornih sestavih, sodeluje pa tudi v naših in tujih mednarodnih glasbenih žirijah in vodi mojstrske tečaje za violino in violo v različnih državah.
Kot solist je nastopal s Slovensko filharmonijo, orkestrom slovenske Opere in baleta, Komornim orkestrom slovenskih solistov, Zagrebško filharmonijo, Celjskim godalnim orkestrom, amsamblom Amadeus, orkestrom Festivala Bled, Neues Ensemble Linz in v komornih zasedbah doma in širom po Evropi. Posvečenih mu je več del slovenskih skladateljev, ki jih je tudi krstno izvedel. Snema tudi za Radio Slovenija in RAI .
Od leta 1994 se uspešno ukvarja s pedagoškim delom na ljubljanski SGBŠ in v Avstriji, njegovi učenci pa so dobitniki številnih nagrad doma in v tujini. Brencetovo organizacijsko delo pa v zenitu njegovih prizadevanj pomeni umetniško vodenje Festivala BLED. Za svoje umetniško delovanje je prejel Častni znak Bleda, Priznanje Društev slovenskih in avstrijskih skladateljev, Priznanje Lorda Yehudija Menuhina, priznanje Združenja Fritz Kreisler na Dunaju , Betettovo nagrado, Škerjančevo diplomo in zlasti še številne odlične kritike v različnih medijih.