DANSTEATER AGLAJA




"Cudovita hci Zevsa in Evrimone, najmlajša od treh gracij." Tako Aglajo opisujejo mnoge enciklopedije. Leta in leta je ta elegantna hci bogov samevala v mitološki pozabi, dokler je ni vrnila v življenje predstava "Venice of the North” (Severne Benetke).
Plesno gledališce Aglaja ustvarja prostor, v katerem mladi lahko izrazijo svoje umetniške talente, razvijejo sposobnosti in izkusijo vedrino plesa. Ta skupina plesalcev ustvarja zelo posebno obliko umetnosti – najbrž edino na svetu – in sicer celovecerni program, katerega posamezne tocke so vzete iz kanona lahkotne klasicne glasbe. Mladi, kar petdeset jih je, poustvarjajo in upodabljajo glasbo z zastavami in zastori. Zanosno in hkrati disciplinirano nam prikazujejo cloveško ravnovesje med glavo, roko in srcem. Aglajin ples je sporocilo o
radosti, ki kljub materializmu današnjega dne in narašcajoci apatiji ne pozablja na ideale, ki so steber clovecnosti. Estetskih vrednot, ki jih okušajo, plesalci ne želijo zadržati zase. Z vsakim gibom vam ponujajo roko, da se zasanjate in si zaželite biti vec, kot ste bili. Aglaja pooseblja umetniški izraz, ki ga razumejo vsi, ki cenijo življenje; je balzam za oko in dušo. Poglavitna izrazna sredstva plesalcev so ritem, dinamika in gib, in te lahko zares okusite le v živo… Skupina se ves cas bogati z novimi clani, ki gledališcu vdihujejo novo energijo.
V letih od ustanovitve plesno gledališce Aglaja zelo uspešno deluje tako doma v Belgiji kot v tujini in pogosto nastopa kot kulturni ambasador umetniškega mesta Bruges.

Jan Dewulf je ustanovitelj, podpornik in koreograf plesnega gledališca Aglaja. Kot mnogi drugi predani ustvarjalci tudi Dewulf ostaja zelo skromen. Pravi, da njegovo delo govori samo zase. Njegovo prisotnost je mogoce cutiti vedno in povsod v vsem, kar je povezano s tem plesnim gledališcem. Jan Dewulf je ambiciozen, rad ima izzive in želi si premikati meje. Njegova velicina pa se skriva v sposobnosti, da mladim dopusti, da rastejo in odpirajo svoj um, na ta nacin pa jim omogoci, da oblikujejo svoje gibe in se preoblikujejo v drugacne izraze lepote. Z brezmejno voljo do dela, neskoncno potrpežljivostjo in entuziazmom vodi in oblikuje skupino plesalcev v cloveški ekvilibrij razuma, volje in srca, v visoko umetniško
obliko. Stvari, ki jih poudarja, so že stoletja temelji t.i. zahodne estetike. Njegova dela združujejo vsa custva, ki pojejo slavo lepoti in velicini življenja. Na kratko, kultura, umetnost in idealizem se prepletajo na nacin, ki uspe pritegniti obcinstvo in ga vkljuciti v umetniški proces. Zato sploh ni presenetljivo, da so gledalci navdušeni nad predstavo, kajti Jan Dewulf pusti mladim plesati in igrati z življenjskim zanosom in vitalno energijo.