Misal predpisuje teme in poveže v maši različne elemente od citatov, nabožnih zgodb do pesmi. Kiprijanov pir (Coena ali Cena Cypriani) je satirično besedilo iz 3. stoletja, ki opisuje gostijo v Kani in znamenito pretvorbo vode v vino.
Blejski misal podobno veže zgodbe in pesmi ter rekla v točke za razne prilike. Pri tem se opira na srednjeveško karnevalskost vagantov in golijardov in z mešanico sodobnih in starih zgodb gradi nastop – brez scene, brez rokohitrecev, brez spektakla – le zgodbe. Moderen in hkrati prastar, skoraj tradicionalen nastop prinašalcev in prenašalcev zgodb.
Jani Kovačič
Jani Kovačič že od vsega začetka piše poetične štorije o ljudeh in cinične posmehljivke ter vsakdanje spevne pesmi, a hkrati tudi zahtevne zvočne slike. Aforističen stil, ironični silogizmi in otroška naivnost krasijo besedila. Mestni ljudski pevec, izumitelj, raziskovalec človeških duš in nesmrtni individualec.
Silno občuduje človeško neumnost: Neumnost je vsemu kralj! Pravi antiheroj, pristaš novega humanizma in solidarnosti, privrženec bratstva in različnosti ter lagodnega življenja. Slava je nepotrebno breme, ki dela stvari predvidljive.
V KUD-u Franceta Prešerna je predstavljal svoje nove pesmi v novem ciklu Akkkustik teArter. Postal je "komot" in ne izdaja plošč ne tu ne tam. Ostanejo vam le nastopi – deliriji enkratnosti in spominske bombe.
Ob osamosvojitvi je s Tolovajskimi baladami napovedal privatiziranje v vseh oblikah, a ob vstopu v Evropo je že leto prej v Bulvar Bankrotu (2003) napovedal izgubo identitete in prazno pogoltnost.
Slovo od XX. stoletja je zapeto na Baladah s ceste I. in II. Postbožični psalmi pa napovedujejo nove čase post-biblično-mitičnih razsežnosti. Jazz je postal globalni etno in v Jazzitettah (2006) ustvarja nov tip urbanega jazza.
Študijski nastop s premiernimi izvedbami stare srednjeveška glasbe trubadurjev (2007) je razkrival delce tega obdobja v slovenskih deželah. Zanimiv nastop (2008) s skupino mladih glasbenikov Slovenia United uglasbljuje ljudske motive. Vendar so Jazzitette glasba XXI. stoletja, zato je so tudi najvišji domet programa Akkustik teArter.
L.2009 je izdal knjigo KNJIGA in pripravil koncert Prastarih pesmi. Za 2010 je pripravil nastop "Dizel Slavček & Godba na dihala” z žepno pihalno godbo s pesmimi za na koncerte, fešte in ulice. Izšla pa je tudi dolgo pričakovana CD plošča z Big Bandom RTV Slovenija "Cerberus Hotel – Jazzitette”.
Za 2011 se zbir pesmi korozije globalne družbe imenuje Bureau sombre / Temačni biro. V knjigi kratkih zgodb Socialitete ino štorijali je veliko orimanih in neorimanih izbranih dogodb in naukov postindustrijske dobe.
Nadaljevanje v letu 2012 z Big Bandom RTV Slovenija Silikonski časi – Jazzitette2 iz programa Akkustik teArter-ja so nov dosežek NUJ (Novega Urbanega Jazza). Za 2013 je pripravil Besne pesmi, spevne prigodnice za vsakdanjo vstajniško rabo. Z Vito Mavrič sta izdala Pesmi in šlagerje izzapora (2015). V SNG Drama je s Katicami in Medeo Novak predstavil pesmi o ženskah z naslovom Življenjepisi. 2016 je izšla plošča z Big Bandom Silikonski časi - Jazzitette2.
V 2017 je izšel dvojni CD Besne pesmi z Ano Pupedan. Vrnitev v folkoro in klube. Prav tako je izšla pri založbi Sanje knjiga pesmi Agencija za človeške vire in resurse. In sedaj bo na Bledu predstavil s Klemnom Lebnom Blejski misal.
Harmonikar Klemen Leben
je študiral na Sibelius Academy v Helsinkih v razredu prof. Mattija Rantanena in na Visoki šoli za glasbo FRANZ LISZT Weimar v mojstrskem razredu prof. Ivana Kovala, ki ga je opravil s „bravurozno umetniško stvaritvijo".
Udeležil se je večih tekmovanj doma in na tujem, kjer je praviloma posegal po najvišjih mestih. Kot najtehtnejše velja omeniti prve nagrade v Castelfidardu, Pulju in Klingenthalu.
Nagrade in ugodne kritike strokovne javnosti so mu odprla vrata na koncertne odre uglednih prizorišč in festivalov v Evropi in severni Ameriki. Tako je muziciral v okviru eminentnih festivalov Salzburger Festspiele, Zagrebški biennale, Lange Nacht der Musik Dunaj, Festival umetnikov harmonike Kragujevac, Ljubljanski festival in na uglednih prizoriščih, kot so Slovenska filharmonija, Cankarjev dom, Konzerthaus Berlin, Semperoper Dresden, Gewandhaus Leipzig, Festspielhaus Baden Baden, Waldbühne Berlin, KKL Luzern in Haus für Mozart Salzburg.
Kot solist je nastopil z orkestri Kammersymphonie Berlin, Prague Philharmonic, Philharmonie Baden Baden, Simfoniki RTV Slovenija, Komorni godalni orkester SF itd. ter igral pod dirigenti, kot so Christian Thielemann, Marco Armilliato, Ville Matvejeff, Michael Sanderling, En Shao in drugi.
Trudi se za uveljavitev harmonike kot koncertnega glasbila in v ta namen sodeluje s priznanimi domačimi in tujimi skladatelji (Kalevi Aho, Toshio Hosokawa, Lojze Lebič, Georg Katzer, Matthias Pintscher, Nina Šenk...). Skozi ta sodelovanja nastajajo nova dela, ki so stalnica na Lebnovih koncertnih programih in hkrati širijo repertoar klasične harmonike. Poleg originalnih del za harmoniko 20. in 21. stoletja obsega njegov repertoar v enaki meri tudi dela mojstrov iz obdobij renesanse, baroka, klasike in romantike.
Sledi njegovega glasbenega udejstvovanja je moč najti tudi v obliki posnetkov v arhivih radijskih in televizijskih hiš (RTV Slovenija, ZDF, ORF, SWF, Deutschland Radio Kultur, RAI, HRT).
Med mnogimi odličnimi kritikami velja omeniti besede akademika Lojzeta Lebiča „Poustvaritev je bila pravi sijaj" in pa solistični recital na 28. Zagrebškem bienalu, kjer je harmonika solistično zazvenela prvič v 54. letni zgodovini tega elitnega festivala za sodobno glasbo. Hkrati pa je bil ta „izjemen koncert" s strani časnika Kulturpunkt ocenjen kot „najboljši trenutek" celotnega Biennala.
Kljub dejstvu, da je glavnina umetniškega delovanja namenjena resni glasbi, pa je Klemen Leben kot harmonikar dobrodošel gost tudi v drugih glasbenih vodah. Pa naj bo to slovenska zabavna glasba, tango ali pa improvizirane glasbe...
Poleg poustvarjanja pa se Leben udejstvuje tudi na področju skladanja in aranžiranja - piše za raznorazne zasedbe: od solističnih do orkestralnih del.
Klemen Leben je poučeval na Visoki šoli za glasbo FRANZ LISZT v Weimarju, sedaj pa se pedagoško udejstvuje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter na ljubljanski Akademiji za glasbo.
„Poustvaritev je bila pravi sijaj." (Lojze Lebič)
„Na prvem mestu omenimo harmonikarja Klemena Lebna, že zaradi levjega programskega deleža, a tudi notranje muzikalne kondicije, ki je glasbi, razpeti med nenehna nasprotja, med impetus in barvito spleteno lebdenje, vdiho-vala edinstveni življenjski elan in jo pretanjeno registrirala, bodisi v solo zamahu (Za harmoniko) bodisi iz somuzici-rajoče bližine: z nič manj odzivnim klarinetistom Damirjem Fajfarjem (V soglasju) oziroma z violinistom Matjažem Porovnetom in kitaristom Ravijem Shrestho, sicer Lebnovima stalnima partnerjema." (Delo)
„Ravno kompozicija Za harmoniko je bila tokrat pravi poustvarjalni biser harmonikarja Klemena Lebna, ki je skladbo mojstrsko oživil v vseh njenih bleščečih kontrastih med mehkobo razgrnjenih pasaž in surovo zvočno silo modernističnih izbruhov." (RA Slovenija - ARS)
„Trio Marakle [...] pa je izjemen: ne merim toliko na zasedbo, kakor na uigrano sproščenost članov. Najdejo se v izzivih skrajno modernega stavka, ki terja mikrotonsko pozornost in na drugi strani explozivnost, takoj zatem pa se briljantno predajo utripu Šaljivk Tomaža Habeta[...] Fantje so face – v najboljšem pomenu besede." (Delo)
Musik der Gegensätze