Trio kitar veže skupna ljubezen do glasbe, take in drugačne, predvsem pa kvalitetne, in veselje v skupnem muziciranju in druženju – ne strogo koncertnem, ampak sproščenem in neposrednem. 

Zaznamuje ga  razpetost med klasično in zabavno glasbo. Dvojnost, ki jo gre razumeti v konstruktivnem smislu, se kaže na način, ki jo še najbolje opiše  s svojimi besedami: »Pri ustvarjanju zabavne glasbe sem resen, moja resna glasba pa je zabavna, lahka.« 

In v tistem prostoru vmes se najbolje počuti. Premico med njegovim oblikovanjem resne in zabavne glasbe pa gre iskati v pojmu »groove«, ki ga v glasbi najbolj in neprestano privlači, saj ga razume kot tisti poseben glasbeni čar, ki dela glasbo tako zelo dragoceno. »Dobra glasba mora 'nositi', poslušalca mora ponesti in dvigniti,« je prepričan.

Klasični kitarist in skladatelj, najbolj znan po uglasbitvi Kovičevega Mačka Murija z Neco Falk, se je posvetil solo skladbam iz bogate dediščine za klasično kitaro, komorni igri in poučevanju. Poleg mnogih izvajalcev klasične glasbe, s  katerimi je dolga leta delil koncertne odre doma in v tujini, se je rad posvečal tudi drugačni glasbi. Tako je v mladosti sodeloval s Tomažem Pengovom in Salamandri, kasneje s kitaristoma Igorjem Leonardijem in Marijanom Blažino, vseskozi pa z bratom Mirom Novakom in nekoliko kasneje Alešem Strajnarjem.

Poučuje klasično kitaro in svoje učence uči tudi petja iz drugih glasbenih zvrsti, predvsem iz glasbe 60. in 70. let. Miro je priljubljen kot duhovit in neposreden glasbenik, ki se zna prepustiti trenutku.  Še vedno vadi in muzicira s prijatelji iz mladih let, tokrat  pa se bo

pridružil bratu Jerku in Alešu.